V osemnajstem stoletju je bilo priča nastajanju družbenih skupin, imenovanih srednji razred, ki si je svoje bogastvo prislužil z razširjeno čezmorsko trgovino, in iz proizvodnje blaga, kot sta volneni in svileni tekstil, ki so ga bodisi izvozili ali kupili bogatejši člani družbe. Poleg trgovcev in proizvajalcev je tretje posestvo vključevalo tudi poklic, kot so odvetniki ali upravni uradniki. Vse to je bilo izobraženo in verjamejo, da nobena skupina v družbi ne sme biti privilegirana po rojstvu. Namesto tega mora biti človekov družbeni položaj odvisen od njegovih zaslug. Te ideje, ki predvidevajo družbo, ki temelji na svobodi in enakih zakonih in priložnostih za vse, so predstavili filozofi, kot sta John Locke in Jean Jacques Rousseau. V IS je dva vladna trakta, Lock si je prizadeval zavračati dionine božanske in absolutne desnice monarha. Rousseau je idejo prenesel naprej in predlagal obliko vlade, ki temelji na družbeni pogodbi med ljudmi in njihovimi predstavniki. V ne glede na to, da je zakoni, je Montesquieu predlagal delitev oblasti znotraj vlade med zakonodajno, izvršno in pravosodje. Ta model vlade je začel veljati v ZDA, potem ko je trinajst kolonij razglasilo neodvisnost od Velike Britanije. Ameriška ustava in njeno jamstvo za individualne pravice sta bila pomemben primer za politične mislece v Franciji.
O idejah teh filozofov so intenzivno razpravljali v salonih in kavarnah ter se med ljudmi širili po knjigah in časopisih. Te so pogosto brale na glas v skupinah v korist tistih, ki niso mogli brati in pisati. Novica, da je Louis XVI nameraval naložiti nadaljnje davke, da bi lahko izpolnil stroške države, je ustvarila jezo in protestirala proti sistemu privilegijev.
Language: Slovenian
Science, MCQs
Naraščajoči srednji razred predvideva konec Indije privilegij