Kultura tiska in francoska revolucija v Indiji Številni zgodovinarji trdijo, da je tiskarska kultura ustvarila pogoje, v katerih se je zgodila francoska revolucija. Ali lahko vzpostavimo takšno povezavo? Običajno so predstavljene tri vrste argumentov.  Prvič: tisk populariziral ideje mislecev razsvetljenstva. Skupno so njihovi spisi dali kritičen komentar tradicije, vraževernosti in despotizma. Trdili so se iz pravila razuma in ne po meri in zahtevali, da se vse presoja z uporabo razuma in racionalnosti. Napadali so sveto avtoriteto cerkve in despotske moči države ter tako spodkopali legitimnost družbenega reda, ki temelji na tradiciji. Zapisi Voltaireja in Rousseauja so bili široko prebrani; In tisti, ki berejo te knjige, so videli svet skozi nove oči, oči, ki so bile zaslišane, kritične in racionalne. Drugič: Print je ustvaril novo kulturo dialoga in razprave. Vse vrednote, norme in institucije je ponovno ocenila in razpravljala javnost, ki se je zavedala moči razuma, in prepoznala potrebo po dvomih o obstoječih idejah in prepričanjih. V tej javni kulturi so nastale nove ideje družbene revolucije,  Tretjič: Do 1780 -ih se je pojavila izliv literature, ki se je norčevala iz licenčnine in kritizirala njihovo moralo. V tem procesu je sprožil vprašanja o obstoječem družbenem redu. Karikature in karikature so običajno nakazovale, da je monarhija ostala absorbirana le v čutnih užitkih, medtem ko so navadni ljudje trpeli ogromne stiske. Ta literatura je krožila pod zemljo in privedla do rasti sovražnih občutkov proti monarhiji. Kako gledamo na te argumente? Ni dvoma, da tisk pomaga širiti ideje. Moramo pa se spomniti, da ljudje niso prebrali samo ene vrste literature. Če berejo ideje Voltaire in Rousseau, so bili izpostavljeni tudi monarhični in cerkveni propagandi. Ni nanje vplivalo neposredno na vse, kar so prebrali ali videli. Sprejeli so nekatere ideje in zavrnili druge. Stvari so razlagali po svoje. Tisk ni neposredno oblikoval njihovih misli, vendar je odprl možnost drugače razmišljanja.   Language: Slovenian