Pastoralisti so na te spremembe reagirali na različne načine. Nekateri so zmanjšali število goveda v čredah, saj ni bilo dovolj paše, da bi nahranili veliko število. Drugi so odkrili nove pašnike, ko je gibanje na stare paše postalo težko. Po letu 1947 se na primer Camel and Sheep Raikas ni mogel več premakniti v Sindh in paselo njihove kamele na bregovih Indusa, kot so to storili prej. Nove politične meje med Indijo in Pakistanom so ustavile svoje gibanje. Tako so morali najti nove kraje. V zadnjih letih se selijo v Haryano, kjer se lahko ovce pasejo na kmetijskih poljih, potem ko so lecije rezane. To je čas, da polja potrebujejo gnoj, ki ga zagotavljajo živali.
Z leti so nekateri bogatejši pastoralisti začeli kupovati zemljo in se umiriti, opustili so nomadsko življenje. Nekateri so se naselili. Kmetje, ki gojijo zemljo, so se drugi lotili bolj obsežnega trgovanja. Številni revni pastoralisti so si po drugi strani izposodili denar od denarnikov za preživetje. Včasih so izgubili govedo in ovce ter postali delavci, delali na poljih ali v majhnih mestih.
Kljub temu pa pastoralisti ne samo še naprej preživijo, v mnogih regijah se je njihovo število v zadnjih desetletjih razširilo. Ko so bili na enem mestu zaprti pasterelandi, so spremenili smer svojega gibanja, zmanjšali velikost črede, združili pastoralno aktivnost z drugimi oblikami dohodka in prilagodili spremembam v sodobnem svetu. Številni ekologi verjamejo, da je v suhih regijah in v gorah pastoralizem še vedno ekološko najbolj izvedljiva oblika življenja.
Takšnih sprememb v Indiji niso doživele samo pastoralne skupnosti. V mnogih drugih delih sveta so novi zakoni in vzorci poravnave prisilili pastoralne skupnosti, da spremenijo svoje življenje. Kako so se pastoralne skupnosti drugje spopadale s temi spremembami v sodobnem svetu?
Language: Slovenian
Kako so se pastoralisti spopadli s temi spremembami v Indiji
Pastoralisti so na te spremembe reagirali na različne načine. Nekateri so zmanjšali število goveda v čredah, saj ni bilo dovolj paše, da bi nahranili veliko število. Drugi so odkrili nove pašnike, ko je gibanje na stare paše postalo težko. Po letu 1947 se na primer Camel and Sheep Raikas ni mogel več premakniti v Sindh in paselo njihove kamele na bregovih Indusa, kot so to storili prej. Nove politične meje med Indijo in Pakistanom so ustavile svoje gibanje. Tako so morali najti nove kraje. V zadnjih letih se selijo v Haryano, kjer se lahko ovce pasejo na kmetijskih poljih, potem ko so lecije rezane. To je čas, da polja potrebujejo gnoj, ki ga zagotavljajo živali.
Z leti so nekateri bogatejši pastoralisti začeli kupovati zemljo in se umiriti, opustili so nomadsko življenje. Nekateri so se naselili. Kmetje, ki gojijo zemljo, so se drugi lotili bolj obsežnega trgovanja. Številni revni pastoralisti so si po drugi strani izposodili denar od denarnikov za preživetje. Včasih so izgubili govedo in ovce ter postali delavci, delali na poljih ali v majhnih mestih.
Kljub temu pa pastoralisti ne samo še naprej preživijo, v mnogih regijah se je njihovo število v zadnjih desetletjih razširilo. Ko so bili na enem mestu zaprti pasterelandi, so spremenili smer svojega gibanja, zmanjšali velikost črede, združili pastoralno aktivnost z drugimi oblikami dohodka in prilagodili spremembam v sodobnem svetu. Številni ekologi verjamejo, da je v suhih regijah in v gorah pastoralizem še vedno ekološko najbolj izvedljiva oblika življenja.
Takšnih sprememb v Indiji niso doživele samo pastoralne skupnosti. V mnogih drugih delih sveta so novi zakoni in vzorci poravnave prisilili pastoralne skupnosti, da spremenijo svoje življenje. Kako so se pastoralne skupnosti drugje spopadale s temi spremembami v sodobnem svetu?
Language: Slovenian
Kako so se pastoralisti spopadli s temi spremembami v Indiji
Pastoralisti so na te spremembe reagirali na različne načine. Nekateri so zmanjšali število goveda v čredah, saj ni bilo dovolj paše, da bi nahranili veliko število. Drugi so odkrili nove pašnike, ko je gibanje na stare paše postalo težko. Po letu 1947 se na primer Camel and Sheep Raikas ni mogel več premakniti v Sindh in paselo njihove kamele na bregovih Indusa, kot so to storili prej. Nove politične meje med Indijo in Pakistanom so ustavile svoje gibanje. Tako so morali najti nove kraje. V zadnjih letih se selijo v Haryano, kjer se lahko ovce pasejo na kmetijskih poljih, potem ko so lecije rezane. To je čas, da polja potrebujejo gnoj, ki ga zagotavljajo živali.
Z leti so nekateri bogatejši pastoralisti začeli kupovati zemljo in se umiriti, opustili so nomadsko življenje. Nekateri so se naselili. Kmetje, ki gojijo zemljo, so se drugi lotili bolj obsežnega trgovanja. Številni revni pastoralisti so si po drugi strani izposodili denar od denarnikov za preživetje. Včasih so izgubili govedo in ovce ter postali delavci, delali na poljih ali v majhnih mestih.
Kljub temu pa pastoralisti ne samo še naprej preživijo, v mnogih regijah se je njihovo število v zadnjih desetletjih razširilo. Ko so bili na enem mestu zaprti pasterelandi, so spremenili smer svojega gibanja, zmanjšali velikost črede, združili pastoralno aktivnost z drugimi oblikami dohodka in prilagodili spremembam v sodobnem svetu. Številni ekologi verjamejo, da je v suhih regijah in v gorah pastoralizem še vedno ekološko najbolj izvedljiva oblika življenja.
Takšnih sprememb v Indiji niso doživele samo pastoralne skupnosti. V mnogih drugih delih sveta so novi zakoni in vzorci poravnave prisilili pastoralne skupnosti, da spremenijo svoje življenje. Kako so se pastoralne skupnosti drugje spopadale s temi spremembami v sodobnem svetu?
Language: Slovenian
Kako so se pastoralisti spopadli s temi spremembami v Indiji
Pastoralisti so na te spremembe reagirali na različne načine. Nekateri so zmanjšali število goveda v čredah, saj ni bilo dovolj paše, da bi nahranili veliko število. Drugi so odkrili nove pašnike, ko je gibanje na stare paše postalo težko. Po letu 1947 se na primer Camel and Sheep Raikas ni mogel več premakniti v Sindh in paselo njihove kamele na bregovih Indusa, kot so to storili prej. Nove politične meje med Indijo in Pakistanom so ustavile svoje gibanje. Tako so morali najti nove kraje. V zadnjih letih se selijo v Haryano, kjer se lahko ovce pasejo na kmetijskih poljih, potem ko so lecije rezane. To je čas, da polja potrebujejo gnoj, ki ga zagotavljajo živali.
Z leti so nekateri bogatejši pastoralisti začeli kupovati zemljo in se umiriti, opustili so nomadsko življenje. Nekateri so se naselili. Kmetje, ki gojijo zemljo, so se drugi lotili bolj obsežnega trgovanja. Številni revni pastoralisti so si po drugi strani izposodili denar od denarnikov za preživetje. Včasih so izgubili govedo in ovce ter postali delavci, delali na poljih ali v majhnih mestih.
Kljub temu pa pastoralisti ne samo še naprej preživijo, v mnogih regijah se je njihovo število v zadnjih desetletjih razširilo. Ko so bili na enem mestu zaprti pasterelandi, so spremenili smer svojega gibanja, zmanjšali velikost črede, združili pastoralno aktivnost z drugimi oblikami dohodka in prilagodili spremembam v sodobnem svetu. Številni ekologi verjamejo, da je v suhih regijah in v gorah pastoralizem še vedno ekološko najbolj izvedljiva oblika življenja.
Takšnih sprememb v Indiji niso doživele samo pastoralne skupnosti. V mnogih drugih delih sveta so novi zakoni in vzorci poravnave prisilili pastoralne skupnosti, da spremenijo svoje življenje. Kako so se pastoralne skupnosti drugje spopadale s temi spremembami v sodobnem svetu?
Language: Slovenian